Kazalo:
- Spletni test simptomov
- Rezultat:
- Kaj storiti v primeru suma
- Kako potrditi diagnozo
- Kako ujeti COVID-19
- Različice COVID-19
- Kako poteka zdravljenje
- Kdo je najbolj ogrožen zaradi zapletov
- Koronavirus ali COVID-19?

2023 Avtor: Benjamin Dyson | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-05-21 01:40
Novi koronavirus, SARS-CoV-2, odgovoren za COVID-19, lahko povzroči več različnih simptomov, ki se lahko, odvisno od osebe, gibljejo od preproste gripe do hude pljučnice.
Prvi simptomi COVID-19 običajno vključujejo:
- Suh in vztrajen kašelj;
- vročina nad 38º C;
- Prekomerna utrujenost;
- splošna bolečina v mišicah;
- glavobol;
- vneto grlo;
- Cryza ali zamašen nos;
- Spremembe v črevesnem tranzitu, predvsem driska;
- Izguba okusa in vonja.
Ti simptomi se pojavijo 2 do 14 dni po izpostavljenosti virusu in so podobni tistim pri navadni gripi in jih je mogoče zamenjati. Razumeti, kako razlikovati simptome COVID-19, gripe ali prehlada.
V nekaterih primerih je poleg hrapavosti mogoče opaziti tudi spremembe na prstih, splošno znane kot "covid fingers", ki so lahko neboleče ali povzročajo močno bolečino, srbenje, oteklino in pojav mehurčkov. kožo, z dvignjeno in rdečo ali vijolično barvo, ki je posledica odziva imunskega sistema na okužbo. Na splošno ljudje s "covid prsti" ne kažejo klasičnih simptomov okužbe z novim koronavirusom.
Spletni test simptomov
Če menite, da ste morda okuženi, odgovorite na naslednja vprašanja, da ugotovite, kakšno je vaše tveganje in kaj storiti:
- 1. Ali imate glavobol ali splošno nelagodje? Da Ne
- 2. Ali čutite splošno bolečino v mišicah? Da Ne
- 3. Se počutite pretirano utrujeni? Da Ne
- 4. Ali imate zamašen nos ali izcedek iz nosu? Da Ne
- 5. Imate hud kašelj, zlasti suh? Da Ne
- 6. Ali čutite močno bolečino ali vztrajen pritisk v prsih? Da Ne
- 7. Ali imate vročino nad 38ºC? Da Ne
- 8. Ali imate težave z dihanjem ali težko sapo? Da Ne
- 9. Ali so vaše ustnice ali obraz rahlo modre? Da Ne
- 10. Imate vneto grlo? Da Ne
- 11. Ali ste izgubili čut za vonj ali okus? Da Ne
- 12. Ali ste bili v kraju z velikim številom primerov COVID-19 v zadnjih 14 dneh? Da Ne
- 13. Ali menite, da ste v zadnjih 14 dneh imeli stik z nekom, ki bi morda imel COVID-19? Da Ne
Rezultat:
Naročite se na pregled pri specialistu

Hudi simptomi COVID-19
V hujših primerih se začetni simptomi v kratkem času poslabšajo, na primer oteženo dihanje, bolečine v prsih in zmedenost. V teh primerih se okužba šteje za resno in jo je treba čim prej zdraviti v bolnišnici.
Zdi se, da se najhujši simptomi COVID-19 pojavljajo zlasti pri ljudeh, starejših od 60 let ali ki imajo neko vrsto oslabljenega imunskega sistema, kar se lahko zgodi v primerih avtoimunske bolezni, kronične bolezni ali presaditev.
Simptomi COVID-a pri cepljenih in necepljenih ljudeh
Po študiji, objavljeni v Združenem kraljestvu [1], katere podatke so pridobili prek aplikacije, v kateri so Britanci z diagnozo COVID-19 navedli tudi predstavljene simptome ker smo bili cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva, je bilo mogoče ugotoviti majhne razlike med predstavljenimi simptomi.
S to študijo je bilo mogoče opaziti, da so bili glavni simptomi, o katerih so poročali pri necepljenih ljudeh, glavobol, vneto grlo, izcedek iz nosu, zvišana telesna temperatura in vztrajen kašelj, medtem ko so ljudje, cepljeni z enim odmerkom cepiva, rekli, da imajo predvsem glavobol, izcedek iz nosu, vneto grlo, kihanje in vztrajen kašelj. Pri osebah s popolnim cepljenjem je bilo navedeno, da so bili glavni simptomi glavobol, izcedek iz nosu, kihanje, vneto grlo in izguba vonja.
Upoštevati je treba, da predstavljeni rezultati temeljijo samo na Združenem kraljestvu, kjer prevladuje delta varianta. Tako simptomi, o katerih so poročali za to populacijo, ne odražajo nujno resničnih simptomov, ki jih predstavljajo ljudje v drugih delih sveta, vključno z Brazilijo.
Kaj storiti v primeru suma
Če imate simptome COVID-19, imate pozitiven test ali ste bili v stiku z nekom, ki je okužen, izberite svojo situacijo, da ugotovite, kaj storiti:
- option=b, @block-A1"' > Pozitiven sem bil na COVID-19.
- option=c, @block-A1"' > Imam simptome, ki kažejo na COVID-19.
- option=d, @block-A1"' > Bil sem v stiku s pozitivnim primerom.
- option=f, @block-F1"' > Imel sem COVID-19, vendar imam še vedno simptome.
- option=e, @block-A1"' > Želim izvedeti več informacij.
- country=en, @block-B1"}, {"condition":"option=c", "action":">country=en, @block-C1"}, {"condition":"option=d", "action":">country=en, @block-D2"}, {"condition":"option=e", "action":">country=en, @block-E1"}]' > Portugalska
- country=br, @block-B1"}, {"condition":"option=c", "action":">country=br, @block-C1"}, {"condition":"option=d", "action":">country=br, @block-D1"}, {"condition":"option=e", "action":">country=br, @block-E1"}]' >
- Samotest.
- Hitri test antigena.
- RT-PCR.
- Nimam simptomov.
- Imam le blage simptome (zvišana telesna temperatura, kašelj, utrujenost, glavobol, vneto grlo, izguba okusa…).
- Imam zmerne simptome (zelo intenziven kašelj, nekaj kratkega dihanja, pretirana utrujenost…).
- Resnično mi primanjkuje sape.
-
Image Hitri test COVID-19: kako se izvaja, kje in rezultati
-
Image RT-PCR za COVID-19: kdaj to storiti in rezultati
-
Image Zdravljenje za COVID-19 (blagi ali hudi primeri)
Ponovni zagon
Ponovni zagon

Karantena/izolacija: kako dolgo traja in kako ostati zdrav
Ponovni zagon

Karantena/izolacija: kako dolgo traja in kako ostati zdrav
Ponovni zagon

Karantena/izolacija: kako dolgo traja in kako ostati zdrav

Zdravljenje za COVID-19 (blagi ali hudi primeri)
Ponovni zagon

Karantena/izolacija: kako dolgo traja in kako ostati zdrav

Zdravljenje za COVID-19 (blagi ali hudi primeri)
Ponovni zagon

Preprečevanje COVID-19: kako se zaščititi pred koronavirusom

Nasičenost: kaj je, normalna vrednost in kaj storiti, ko je nizka
Ponovni zagon
- Št.
- Opravil sem samopreizkus
- Naredil sem hitri test antigena.
- Opravil sem RT-PCR test.
-
Image RT-PCR za COVID-19: kdaj to storiti in rezultati
Ponovni zagon

Hitri test COVID-19: kako se izvaja, kje in rezultati
Ponovni zagon
- test=0"' > Negativno
- test=1"' > Pozitivno
-
Image 12 glavnih simptomov H3N2 (s spletnim testom)
-
Image COVID, gripa ali prehlad: simptomi in kdaj iti k zdravniku
Ponovni zagon
Možno je, da so vaši simptomi znak druge okužbe, kot je na primer gripa ali H3N2. Kljub temu vam svetujemo, da ponovite test na COVID-19 v naslednjih 3 dneh. Preverite razlike med gripo, COVID-19 in prehladom.

7 simptomov gripe in kako jih lajšati
Ponovni zagon

Karantena/izolacija: kako dolgo traja in kako ostati zdrav

COVID-19 testi: kdaj to narediti, vrste in rezultati
Ponovni zagon
- rizk=1, @block-D5"' > Živim z osebo, ki je bila pozitivna.
- S pozitivno osebo (manj kot 2 metra) sem v neposrednem stiku več kot 15 minut in sem zdravstveni delavec ali delam v ustanovi za starejše.
- rizk=0"' > Oseba, ki je pozitivna, ne živi z mano.
- Da.
- Št.
-
Image RT-PCR za COVID-19: kdaj to storiti in rezultati
Ponovni zagon
Vaš stik velja za visoko tvegano. Ni se vam treba izolirati, vendar morate 14 dni vzdrževati vse osebne zaščitne ukrepe, se zavedati pojava simptomov in čim prej opraviti test COVID (hitri test ali RT-PCR). Če je rezultat 1. testa negativen, morate test ponoviti med 3. in 5. dnevom po stiku s pozitivno osebo.

Hitri test COVID-19: kako se izvaja, kje in rezultati
Ponovni zagon
Vaš stik velja za nizko tveganje. Zaradi tega vam ni treba opraviti izolacije ali opraviti testa COVID. Vendar morate ohraniti vse individualne zaščitne ukrepe (na primer nošenje maske in izogibanje nepotrebnim potovanjem) in se zavedati pojava simptomov v naslednjih 14 dneh.

Preprečevanje COVID-19: kako se zaščititi pred koronavirusom

prenos COVID-19: kako pridobite koronavirus
Ponovni zagon
- Kdaj vzeti 3. odmerek/poživitev?
- Ali otroci potrebujejo cepivo proti COVID-19?
- Kaj je post-COVID sindrom?
- Imam še eno vprašanje
- Ponovni zagon
Ponovni zagon

Kdaj vzeti 3. in 4. odmerek cepiva proti COVID-19?

COVID-19 cepivo pri otrocih: kdaj ga jemati, odmerki in neželeni učinki
Ponovni zagon

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon
- Prekomerna utrujenost.
- Bolečine v mišicah.
- vztrajen kašelj.
- glavobol.
- Težave s koncentracijo/razmišljanjem.
- Drugi simptomi.
-
Image Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon

10 energijskih živil: kdaj zaužiti in kdaj se izogibati
Ponovni zagon

9 domačih tretmajev za lajšanje bolečin v mišicah

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon

Domači sirupi proti kašlju

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon

11 najboljših čajev proti glavobolu (dokazano!)

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon

11 vaj za spomin in koncentracijo

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon

Post-COVID sindrom: kaj je, simptomi in kaj storiti
Ponovni zagon
Oglejte si vse pomembne previdnostne ukrepe za preprečitev prenosa COVID-19.
Kako potrditi diagnozo
Diagnozo COVID-19 postavi zdravnik z oceno simptomov osebe in zgodovine stikov. Diagnozo pa lahko potrdimo šele po testu COVID-19 z izločki iz dihal ali krvnem testu, da se potrdi, ali gre res za okužbo z novim koronavirusom ali ne. Rezultati lahko trajajo ure ali dni, odvisno od vrste izpita, odvisno od laboratorija, v katerem se izvaja. Več o testiranju na COVID-19.
Kako ujeti COVID-19
Prenos korona virusa poteka predvsem z vdihavanjem kapljic, ki se sprostijo v zrak pri kašljanju ali kihanju. Vendar pa se lahko za COVID-19 okužite tudi, ko pridete v stik z okuženo površino in si nato drgnete obraz, zlasti sluznico oči, nosu ali ust. Preberite več o glavnih načinih prenosa COVID-19.
Zdi se, da je tveganje za prenos bolezni največje 2 dni pred pojavom simptomov in 3 dni po pojavu simptomov.
Ali je mogoče dobiti COVID-19 več kot enkrat?
Poročali so o primerih, ko so se ljudje okužili s COVID-19 večkrat, in glede na CDC[1] obstaja tveganje, da se virus ponovno okuži po prejšnji okužbi se zmanjša, zlasti v prvih 90 dneh po okužbi, saj telo v tem obdobju razvije naravno imunost.
V vsakem primeru je idealno upoštevati vse potrebne previdnostne ukrepe, da se izognete novi okužbi, kot je nošenje osebne zaščitne maske, pogosto umivanje rok in ohranjanje socialne distance.
Različice COVID-19
Ker gre za virus RNA, je možno, da SARS-CoV-2, ki je virus, ki je odgovoren za COVID-19, sčasoma doživi več mutacij, ki povzročijo različice. Različica COVID-19, ki velja za zaskrbljujočo Svetovno organizacijo zaradi lažje prenašanja, je Ômicron in njegove podrazličice.
Kako poteka zdravljenje
Za COVID-19 ni posebnega zdravljenja, zato so priporočljivi podporni ukrepi, kot so hidracija, počitek ter lahka in uravnotežena prehrana. Poleg tega so indicirana tudi zdravila za zvišano telesno temperaturo in protibolečinska zdravila, kot je paracetamol, ter zdravila, ki lahko pomagajo izboljšati imuniteto in se spopasti s simptomi, če se uporabljajo pod nadzorom zdravnika, da olajšajo okrevanje.
Izvajajo se nekatere študije z namenom testiranja učinkovitosti različnih protivirusnih zdravil za odpravo virusa in dokazano je, da je protivirusno zdravilo Remdesivir sposobno zavirati razmnoževanje genskega materiala virusa, kar bi biti učinkovit v boju proti COVID-19, zato je njegovo uporabo odobrila ANVISA. Vendar je to zdravilo indicirano samo za bolnike, ki imajo pljučnico in niso na mehanskem prezračevanju, saj se daje z injekcijo.
Poleg Remdesivirja se preučujejo tudi druga zdravila, da jih lahko sproščajo organi, odgovorni za organe, in vključijo v nove terapevtske protokole. Oglejte si več o drogah, ki se testirajo na COVID-19.
V najhujših primerih lahko okužena oseba razvije tudi virusno pljučnico s simptomi, kot so močan pritisk v prsnem košu, visoka temperatura in težko dihanje. V teh primerih je priporočljiv sprejem v bolnišnico, da se dobi kisik in da so pod stalnim nadzorom vitalnih znakov.
Kdo je najbolj ogrožen zaradi zapletov
Zdi se, da je tveganje za resne zaplete zaradi COVID-19, kot je pljučnica, večje pri ljudeh, starejših od 60 let, in pri vseh tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Tako so poleg starejših tudi ti del rizične skupine:
- Ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so rak, sladkorna bolezen, odpoved ledvic ali bolezni srca;
- Ljudje z avtoimunskimi boleznimi, kot sta lupus ali multipla skleroza;
- Ljudje z okužbami, ki vplivajo na imunski sistem, kot je HIV;
- Ljudje, ki se zdravijo z rakom, zlasti kemoterapijo;
- Ljudje, ki so imeli nedavne operacije, zlasti presaditve;
- Ljudje, ki se zdravijo z imunosupresivi.
Poleg tega so ljudje z debelostjo (ITM nad 30) izpostavljeni tudi večjemu tveganju za nastanek resnih zapletov, saj zaradi prekomerne telesne teže morajo pljuča bolj delati, da je telo ustrezno oksigenirano, kar vpliva tudi na aktivnost srca. Pogosto je tudi, da so z debelostjo povezane druge kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen in hipertenzija, zaradi česar je telo dovzetno za razvoj zapletov.
Spletni test: ali ste del rizične skupine?
Če želite izvedeti, ali ste del rizične skupine za COVID-19, odgovorite na ta hitri test:

- moški
- ženska
- Ne
- diabetes
- Hipertenzija
- Rak
- srčne bolezni
- Drugo
- Ne
- Lupus
- multipla skleroza
- Srpastocelična anemija
- HIV/AIDS
- Drugo
- Da
- Ne
- Da
- Ne
- Da
- Ne
- Ne
- kortikosteroidi, kot je prednizolon
- imunosupresivi, kot je ciklosporin
- Drugo
Biti v rizični skupini ne pomeni, da obstaja večja možnost za okužbo z boleznijo, ampak da obstaja povečano tveganje za razvoj resnih zapletov, ki so lahko smrtno nevarni. Zato bi se morali ti ljudje v obdobjih epidemije ali pandemije, kadar je le mogoče, samoizolirati ali socialno distancirati, da zmanjšajo možnosti za okužbo.
Koronavirus ali COVID-19?
"Koronavirus" je pravzaprav ime, ki je bilo dano skupini virusov, ki pripadajo isti družini, Coronaviridae, ki so odgovorni za okužbe dihal, ki so lahko blage ali precej hude, odvisno od koronavirusa, ki je odgovoren za okužbo.
Do zdaj je znanih 7 vrst koronavirusa, ki lahko prizadenejo ljudi:
- SARS-CoV-2 (COVID-19);
- 229E;
- NL63;
- OC43;
- HKU1;
- SARS-CoV;
- MERS-CoV.
Novi koronavirus je v znanstveni skupnosti dejansko znan kot SARS-CoV-2, okužba, ki jo povzroča virus, pa je COVID-19. Druge znane bolezni, ki jih povzročajo druge vrste koronavirusa, sta na primer SARS in MERS, ki sta odgovorna za hudi akutni respiratorni sindrom oziroma bližnjevzhodni respiratorni sindrom.