Glavni simptomi, ki označujejo začetek depresije, so pomanjkanje volje za opravljanje dejavnosti, ki so prinašale užitek, zmanjšana energija in stalna utrujenost. Ti simptomi se pojavljajo z nizko intenzivnostjo, vendar se sčasoma poslabšajo, kar povzroča na primer stisko in nezmožnost dela ali vzdrževanja interakcij z drugimi ljudmi.
Psihološke motnje 2023, Marec
Opozicijska kljubovalna motnja, znana tudi kot ODD, se običajno pojavi v otroštvu in je značilna pogosta vedenja jeze, agresije, maščevanja, kljubovanja, draženja, neposlušnosti ali zamere. Na splošno je zdravljenje sestavljeno iz psihoterapevtskih sej in usposabljanja staršev, da se lahko bolje ukvarjajo z otrokom.
Narcizem je psihološka motnja, za katero je značilno precenjevanje samega sebe, potreba po priznavanju in razvrednotenju drugih. Te značilnosti se lahko štejejo za normalne in celo pričakovane pri mladostnikih in se v odrasli dobi nagibajo k zmanjšanju.
Sindrom pospešene misli je sprememba, ki jo je identificiral Augusto Cury, kjer je um poln misli, popolnoma poln ves čas, ko je oseba budena, kar otežuje koncentracijo, povečuje tesnobo in razjeda fizične in duševno zdravje. Torej problem tega sindroma ni povezan z vsebino misli, ki so običajno zanimive, kultivirane in pozitivne, temveč z njihovo količino in hitrostjo, s katero se dogajajo v možganih.
Apraxia je motnja govora, pri kateri ima oseba težave z govorom, ker ne more pravilno artikulirati mišic, ki sodelujejo pri govoru. Vendar je sposoben pravilno sklepati, predstavlja le težave pri artikulaciji besed, lahko vleče nekaj besed in popači zvoke.
Osebnostne motnje so skupina psiholoških motenj, ki predstavljajo tog in vztrajen vzorec vedenja, misli in občutkov, ki se razlikujejo od pričakovanega v določeni kulturi. Osebnostne motnje so glede na njihove značilnosti razvrščene v 3 kategorije:
Psihopatija je osebnostna motnja, za katero so značilne spremembe v vedenju, kot so pomanjkanje empatije, naklonjenosti in/ali obžalovanja ter neustrezno obvladovanje jeze, na primer. Psihopat je nagnjen k temu, da je zelo manipulativen in centraliziran, zato predstavlja izjemno narcistično vedenje in ne prevzema odgovornosti za nobeno od svojih stališč.
Psihotični prelom je začasna sprememba duševnega stanja, pri kateri pride do disociacije med resničnostjo in človekovim dojemanjem le-te, med epizodo pa se lahko pojavijo halucinacije, tesnoba in agresija. To stanje lahko sprožijo nekatere psihiatrične bolezni, kot je bipolarna motnja ali shizofrenija, ali pa je posledica uživanja halucinogenih drog ali izpostavljenosti industrijskim izdelkom, kot je na primer svinec.
Ojdipov kompleks je koncept, ki ga je zagovarjal psihoanalitik Sigmund Freud, ki se nanaša na stopnjo psihoseksualnega razvoja otroka, imenovano falična faza, v kateri začne čutiti željo po materi in sovraštvo ter ljubosumje od tvojega očeta.
Napad jeze, znanstveno znan kot intermitentna eksplozivna motnja in popularno kot Hulkov sindrom, je motnja, pri kateri se napadi jeze ustvarjajo na nenadzorovan način in nenadna agresija, ki jo lahko spremlja verbalna in fizična agresija, ki traja približno 30 minut in to lahko poškoduje osebo in tiste okoli njih.
Zdravljenje depresije je osredotočeno na izboljšanje simptomov in kakovosti življenja ter zmanjševanje tveganja za samomor. Tako kot vzroki depresije še vedno niso popolnoma razumljeni, obstaja več alternativ za zdravljenje te motnje, kot so zdravila, psihoterapija in alternativna terapija.
Sindrom izgorelosti ali sindrom poklicne izgorelosti je situacija, za katero je značilna fizična, čustvena ali duševna izčrpanost, ki običajno nastane zaradi kopičenja stresa pri delu ali v povezavi s študijem in se pogosteje pojavlja pri strokovnjakih, ki morajo spopadati se s pritiskom in nenehno odgovornostjo, kot so na primer učitelji ali zdravstveni delavci.
Piromanija je psihološka motnja, pri kateri je oseba nagnjena k podžiganju ognja z občutkom užitka in zadovoljstva v procesu priprave ognja ali z opazovanjem posledic in škode, ki jo povzroči požar. Poleg tega še vedno obstajajo ljudje, ki radi podžigajo ogenj, da opazujejo vso zmedo gasilcev in prebivalcev, ki se poskušajo boriti proti ognju.
Zdravljenje depresije je odvisno od njene resnosti in se običajno izvaja z antidepresivi, kot sta na primer fluoksetin ali paroksetin, pa tudi s psihoterapevtskimi sejami s psihologom. Zelo pomembno je tudi, da zdravljenje dopolnimo z alternativnimi in naravnimi terapijami, kot so prostočasne aktivnosti, sprehodi na prostem, branje ali meditacija, s ciljem povečati dobro počutje in občutek užitka.
Agofobija ustreza pretiranemu strahu ali tesnobi v nekaterih situacijah, kot so na odprtih mestih, v množici ali pri uporabi javnega prevoza, na primer zaradi strahu, da ne bi mogli pobegniti ali dobiti pomoči, kar vodi na pojav simptomov, kot so napadi panike, driska ali omedlevica, na primer.
Povečana poraba živil, bogatih z omega 3, kot tudi poraba omega 3 v kapsulah, sta koristna za preprečevanje in boj proti depresiji in anksioznosti, saj izboljšuje nadzor čustev in razpoloženja ter tako zmanjšuje simptome depresije, spanca motnje in pomanjkanje spolnega apetita, ki so pogosti simptomi pri depresivnih ljudeh.
Na spremembe razpoloženja lahko vplivajo spremembe v letnem času, oseba pa lahko doživi večjo zaspanost in utrujenost, kar se lahko šteje za normalno. Če pa so ti simptomi vztrajni in se pojavijo drugi znaki, kot je izguba zanimanja za dejavnosti, ki so bile prej prijetne, težave s spanjem ali zmanjšane socialne interakcije, na primer, lahko to štejemo za sezonsko depresijo.
Telesna dismorfija je psihološka motnja, pri kateri obstaja pretirana skrb za telo, zaradi česar oseba precenjuje majhne nepopolnosti ali si te nepopolnosti predstavlja, kar ima za posledico zelo negativen vpliv na njeno samozavest, poleg tega pa vpliva tudi na njeno življenje v službi, šoli in druženje s prijatelji in družino.
Samomorilno vedenje in samomor se lahko pojavita kot posledica več dejavnikov, kot so nizek socialno-ekonomski status, negativne situacije med nosečnostjo ali v družini, pa tudi posledica psiholoških motenj, kot so depresija, bipolarnost in zloraba substanc.
Za obvladovanje napada panike ali anksioznih napadov je pomembno, da globoko vdihnete, pojdite na mesto, kjer se oseba počuti varno in, če je mogoče, na sveže zrak, pri čemer poskuša vedno ostati miren. Poleg tega je zelo pomembno tudi, da se ne osredotočate na tesnobo, nelagodje, slabost, vznemirjenost in tresenje, ki jih morda občutite, da se boste lažje sprostili.
Kognitivno-vedenjska terapija je sestavljena iz kombinacije kognitivne terapije in vedenjske terapije, ki je vrsta psihoterapije, ki je bila razvita v 60. letih, ki se osredotoča na način, kako oseba obdeluje in interpretira situacije in ki lahko povzroči trpljenje.
Sindrom zlomljenega srca, znan tudi kot kardiomiopatija Takotsuba, je redko stanje, ki povzroča simptome, podobne srčnemu napadu, kot so bolečine v prsih, kratka sapa ali utrujenost, ki se lahko pojavijo v obdobjih intenzivnega čustvenega stresa kot postopek ločitve ali po smrti družinskega člana, na primer.
Histrionsko osebnostno motnjo je značilna pretirana čustvenost in iskanje pozornosti, ki se običajno kaže v zgodnji odrasli dobi. Ti ljudje se na splošno slabo počutijo, ko niso v središču pozornosti, uporabljajo svoj fizični videz, da pritegnejo pozornost ljudi, in nanje je zlahka vplivati.
Velika depresivna motnja ali klasična depresija, imenovana tudi unipolarna, je motnja duševnega zdravja, ki je običajno posledica nizke proizvodnje hormonov. Navadno najpogostejši simptomi vključujejo občutek praznine, pomanjkanje zanimanja za rutinske dejavnosti, terminalno nespečnost in žalost brez očitnega razloga, ki traja vsaj dva tedna zapored, zato je ena od motenj bolj onemogočajo psihološka stanja, saj oseba ne more vzdrževati rutinskih dejavnosti, kot je vstajanje
Obstaja razlika med žalostjo in depresijo. Žalost je naraven občutek, ki se lahko zgodi vsakomur kot odziv na situacije, kot so osebni konflikti, izguba ljubljene osebe ali konec osebnega odnosa. Zdravljenje ni potrebno, saj je občutek minljiv.
Mitomanija, znana tudi kot psevdološka fantastična ali patološka laž, je psihološka motnja, pri kateri ima oseba kompulzivno nagnjenost k laži, ne da bi bila na primer kakšna druga psihološka motnja ali demenca. Ena od velikih razlik med sporadičnim ali tradicionalnim lažnivcem in mitomanom je v tem, da v prvem primeru oseba laže, da bi v neki situaciji izkoristila ali izkoristila, medtem ko mitoman laže, da bi prikril lastno resničnost.
Sindrom sleparja je psihološka motnja, ki je kljub temu, da ni razvrščena kot duševna bolezen, obsežno raziskana. Predstavljeni simptomi so običajno enaki simptomi, ki jih najdemo pri drugih motnjah, kot so depresija, anksioznost in nizka samopodoba, na primer.
Za motnjo odvisne osebnosti je značilna pretirana potreba po skrbi drugih ljudi, kar vodi v podrejeno vedenje in močan strah pred ločitvijo. Poleg tega se ti ljudje težko odločajo in nenehno potrebujejo odločitev ali odobritev drugih ljudi.
Psihoza je psihološka motnja, pri kateri se spremeni duševno stanje osebe, zaradi česar živi v dveh svetovih hkrati, v resničnem svetu in v svoji domišljiji, vendar jih ne more razlikovati in se pogosto združita. Glavni simptom psihoze so blodnje.
Bipolarna motnja je huda duševna motnja, pri kateri ima oseba nihanje razpoloženja, ki se lahko giblje od depresije, v kateri je globoka žalost, do manije, v kateri je skrajna evforija, ali hipomanija, ki je bolj lahka od manije. Ta motnja, imenovana tudi bipolarna motnja ali manično-depresivna bolezen, prizadene tako moške kot ženske in se lahko začne v poznem adolescenci ali zgodnji odrasli dobi ter zahteva vseživljenjsko zdravljenje.
Adolescentna depresija je bolezen, ki jo je treba jemati resno, saj lahko brez ustreznega zdravljenja povzroči posledice, kot sta zloraba drog in samomor, ki sta resni problemi v mladostnikovem življenju. Nekatere klinične značilnosti depresije v adolescenci so žalost, stalna razdražljivost, odpoved spomina, pomanjkanje samospoštovanja in občutek ničvrednosti.
Ko prijatelj ali družinski član doživlja depresijo, je za pomoč pomembno, da se o njej informirate, da drugemu omogočite, da se pogovarja o tem, kaj se dogaja, zagotovite čustveno podporo in priporočite, da se zaželi psihološka ali psihiatrična pomoč.
Ortoreksija, imenovana tudi ortoreksija nervoza, je motnja, za katero je značilna pretirana zaskrbljenost za zdravo prehrano, pri kateri oseba poleg uživanja samo živil s nizek glikemični indeks, nizka vsebnost maščob in sladkorja. Druga značilnost tega sindroma je pretirana skrb za način priprave hrane, pri čemer pazimo, da ne dodamo preveč soli, sladkorja ali maščobe.
Atisocialna osebnost je pravzaprav motnja, znana kot antisocialna osebnostna motnja, ki jo lahko imenujemo tudi sociopatija in za katero je značilen vzorec vedenja brezbrižnosti, neupoštevanja in neupoštevanja pravega in napačnega ali kršitev drugih ljudi.
Za motnjo izogibanja osebnosti je značilno družbeno zavirajoče vedenje in občutki neustreznosti ter izjemna občutljivost na negativno oceno drugih. Običajno se ta motnja pojavi v zgodnji odrasli dobi, a tudi v otroštvu se lahko začnejo opažati nekateri znaki, pri katerih otroci občutijo pretiran sram, se izolirajo bolj, kot velja za normalno, ali se izogibajo tujcem ali novim krajem.
Paranoidna osebnostna motnja, imenovana tudi PPD, je značilna prekomerno nezaupanje s strani posameznika in sumničavost do drugih, pri čemer se njegove namere v večini primerov razlagajo kot zle. Na splošno se ta motnja pojavi v zgodnji odrasli dobi in je lahko posledica dednih dejavnikov in izkušenj iz otroštva.
Diabulimija je resna motnja hranjenja, ki se pojavi pri ljudeh s sladkorno boleznijo, predvsem sladkorno boleznijo tipa 1, pri kateri oseba namenoma zmanjša ali preneha jemati količino inzulina, potrebno za uravnavanje ravni sladkorja v krvi.
Obstaja nekatera zdravila, ki lahko povzročijo indukcijo depresije kot stranski učinek. Na splošno se ta učinek pojavi le pri majhnem odstotku ljudi in v teh primerih mora zdravnik zamenjati zdravilo z drugim, ki ima enako delovanje, vendar ne povzroča tega stranskega učinka.
"Manija bolezni", znanstveno znana kot motnja anksioznosti zaradi bolezni in prej kot hipohondrija, je psihološka motnja, za katero je značilna pretirana zaskrbljenost s trpljenjem neke bolezni zaradi napačne interpretacije telesnih manifestacij, ki lahko neposredno vpliva na kakovost življenja osebe.
Perfekcionizem je vrsta vedenja, za katero je značilna želja po popolnem opravljanju vseh nalog, ne priznavanju napak ali nezadovoljivih rezultatov za vaš standard. Perfekcionistična oseba ima običajno visok standard povpraševanja do sebe in drugih.